Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so organske snovi, ki so količinsko najbolj razširjene na našem planetu in so zelo pomembne v našem življenju. Sestavljeni so iz ogljika, vodika in kisika. V organizmih so lahko kot gradniki, vir energije ali rezervne snovi.
Ogljikove hidrate delimo v tri večje skupine in sicer po številu monomerov (=osnovnih gradnikov).
MONOSAHARIDI so ogljikovi hidrati, ki so sestavljeni iz samo ene osnovne enote.
- Monosaharida s 5 C atomov (taka snov se imenuje pentoza) sta riboza in deoksiriboza. Riboza je monosaharid, ki je v RNK = ribonukleinska kislina, v ATP = adenozin trifosfat (snov, ki daje energijo v kemijskih reakcijah), v NADP, NAD (obe snovi sta prenašalca vodika)... Deoksiriboza pa je monosaharid, ki sestavlja DNK = deoksiribonukleinsko kislino. Razlika med njima je le v tem, da ima deoksiriboza en kisikov atom manj (de-oksi).
- Monosaharida s 6 C atomi (taka snov se imenuje heksoza) pa sta glukoza = grozdni sladkor in fruktoza = sadni sladkor. Oba monosaharida imata formulo, razlika pa je v tem, da ima glukoza šestčlenski obroč, fruktoza pa petčlenski obroč.
Ogljikove hidrate delimo v tri večje skupine in sicer po številu monomerov (=osnovnih gradnikov).
MONOSAHARIDI so ogljikovi hidrati, ki so sestavljeni iz samo ene osnovne enote.
- Monosaharida s 5 C atomov (taka snov se imenuje pentoza) sta riboza in deoksiriboza. Riboza je monosaharid, ki je v RNK = ribonukleinska kislina, v ATP = adenozin trifosfat (snov, ki daje energijo v kemijskih reakcijah), v NADP, NAD (obe snovi sta prenašalca vodika)... Deoksiriboza pa je monosaharid, ki sestavlja DNK = deoksiribonukleinsko kislino. Razlika med njima je le v tem, da ima deoksiriboza en kisikov atom manj (de-oksi).
- Monosaharida s 6 C atomi (taka snov se imenuje heksoza) pa sta glukoza = grozdni sladkor in fruktoza = sadni sladkor. Oba monosaharida imata formulo, razlika pa je v tem, da ima glukoza šestčlenski obroč, fruktoza pa petčlenski obroč.
DISAHARIDI so ogljikovi hidrati, ki so sestavljeni iz dveh osnovnih enot, ki sta med seboj povezani z glikozidno vezjo.
Saharoza = trsni = pesni (kuhinjski) sladkor je disaharid, ki je sestavljen iz glukoze in fruktoze ter ga veliko uporabljamo v vsakdanjem življenju.
Laktoza = mlečni sladkor je disaharid, ki je sestavljen iz glukoze in galaktoze ter je sestavina mleka. Nekateri ljudje pa ga ne prenesejo (imajo laktozno intoleranco).
Maltoza = sladni sladkor pa je disaharid, ki je sestavljen iz dveh glukoz in se nahaja v kalečih semenih. Uporablja se ga pri proizvodnji piva.
Saharoza = trsni = pesni (kuhinjski) sladkor je disaharid, ki je sestavljen iz glukoze in fruktoze ter ga veliko uporabljamo v vsakdanjem življenju.
Laktoza = mlečni sladkor je disaharid, ki je sestavljen iz glukoze in galaktoze ter je sestavina mleka. Nekateri ljudje pa ga ne prenesejo (imajo laktozno intoleranco).
Maltoza = sladni sladkor pa je disaharid, ki je sestavljen iz dveh glukoz in se nahaja v kalečih semenih. Uporablja se ga pri proizvodnji piva.
POLISAHARIDI so ogljikovi hidrati, ki so iz večjega števila osnovnih enot, ki so med seboj povezane z glikozidno vezjo.
Škrob je polimer glukoze, ki je rezervni polisaharid. Sestavljen je iz dveh makromolekul: amiloze in amilopektina (gre pravzaprav za način povezave glukoze). Pri amilozi je glukoza povezana linearno oziroma ima vijačno strukturo in je topna v vodi. Pri amilopektinu pa je glukoza vezana bolj razvejano in je netopen v vodi.
Glikogen = živalski škrob je tudi polimer glukoze. Po strukturi je bolj podoben amilozi, le da je malo bolj razvejan. Največ ga je v jetrih in mišicah ter predstavlja zalogo energije.
Celuloza je prav tako polimer glukoze in je najbolj razširjen polisaharid pri rastlinah. Gradi namreč celično steno le-teh, katere naloga je, da celica zaradi vdora vode ne poči. Za nas ljudi je celuloza neprebavljiva, saj nimamo encima celulaze. Kljub temu pa celulozo moramo zaužiti, saj zasluzi naše črevesje. Celuloza pa je prebavljiva za termite in prežvekovalce, npr. ovce in krave, saj te imajo v sebi bakterije in praživali, ki izločajo encim celulaza.
Hitin pa je polisaharid, ki pa ni iz glukoze, ampak iz monosaharidov, ki se imenujejo N-acetilglukozamini (so podobni molekuli glukoze). Sestavlja hitinjačo oziroma zunanje ogrodje členonožcev ter celično steno pri glivah. Ljudje ga ne prebavimo, zato so gobe (ki so glive) za nas težka hrana.
Škrob je polimer glukoze, ki je rezervni polisaharid. Sestavljen je iz dveh makromolekul: amiloze in amilopektina (gre pravzaprav za način povezave glukoze). Pri amilozi je glukoza povezana linearno oziroma ima vijačno strukturo in je topna v vodi. Pri amilopektinu pa je glukoza vezana bolj razvejano in je netopen v vodi.
Glikogen = živalski škrob je tudi polimer glukoze. Po strukturi je bolj podoben amilozi, le da je malo bolj razvejan. Največ ga je v jetrih in mišicah ter predstavlja zalogo energije.
Celuloza je prav tako polimer glukoze in je najbolj razširjen polisaharid pri rastlinah. Gradi namreč celično steno le-teh, katere naloga je, da celica zaradi vdora vode ne poči. Za nas ljudi je celuloza neprebavljiva, saj nimamo encima celulaze. Kljub temu pa celulozo moramo zaužiti, saj zasluzi naše črevesje. Celuloza pa je prebavljiva za termite in prežvekovalce, npr. ovce in krave, saj te imajo v sebi bakterije in praživali, ki izločajo encim celulaza.
Hitin pa je polisaharid, ki pa ni iz glukoze, ampak iz monosaharidov, ki se imenujejo N-acetilglukozamini (so podobni molekuli glukoze). Sestavlja hitinjačo oziroma zunanje ogrodje členonožcev ter celično steno pri glivah. Ljudje ga ne prebavimo, zato so gobe (ki so glive) za nas težka hrana.
Viri slik na začetku strani:
http://files.lifestylenatural.com/users/19023/vl/vlaknine-660x438-1337678392.jpg
http://www.renton.si/wp-content/uploads/2014/06/dna-163466_640-620x348.jpg
http://www.iran-daily.com/content/imgcache/file/121358/0/image_650_365.jpg
http://files.lifestylenatural.com/users/19023/vl/vlaknine-660x438-1337678392.jpg
http://www.renton.si/wp-content/uploads/2014/06/dna-163466_640-620x348.jpg
http://www.iran-daily.com/content/imgcache/file/121358/0/image_650_365.jpg