Beljakovine ali proteini
Beljakovine ali proteini so organske snovi, ki so zelo zastopane v našem telesu in imajo najrazličnejše vloge. So najbolj raznolike in najbolj kompleksne ali zapletene snovi.
Naloge beljakovin:
- nekatere so gradniki: Kolagen in elastin sta dve dolgi molekuli, ki sta med kožnimi celicami. Naloga kolagena je, da daje koži čvrstost, naloga elastina pa da daje elastičnost. Poleg teh dveh poznamo še npr. keratin, ki je v laseh, nohtih in koži ter preprečuje oziroma omejuje izhlapevanje vode.
- nekatere so encimi (o njihovi nalogi si preberi na strani o encimih)
- nekatere so hormoni: npr. inzulin
- nekatere so transportne, torej nekaj prenašajo: Hemoglobin je velika molekula v krvi, ki nase veže kisik. Mioglobin pa je tudi velika molekula, ki nase veže kisik. Razlika je le v tem, da je mioglobin hrani kisik v mišicah.
- nekatere so protitelesa, torej varujejo naše telo pred boleznimi
- nekatere so krčljive, nahajajo se v mišicah: npr. aktin in miozin
- nekatere so strupi/toksini, npr. pri kačah
Kljub različnim nalogam in zelo raznoliki zgradbi pa jim nekaj mora biti skupnega, da jih uvrščamo v eno skupino. Ta skupna lastnost je, da so sestavljene iz aminokislin, ki jih poznamo 20 (amino, ker ima amino skupino: NH2, in kislina, ker ima karboksilno skupino -COOH). Aminokisline se med seboj povezujejo (kemijska reakcija je kondenzacija, to pomeni, da nastane neka večja molekula in voda; vez ki nastane, je močna) s peptidno vezjo, ki je C-N.
Naloge beljakovin:
- nekatere so gradniki: Kolagen in elastin sta dve dolgi molekuli, ki sta med kožnimi celicami. Naloga kolagena je, da daje koži čvrstost, naloga elastina pa da daje elastičnost. Poleg teh dveh poznamo še npr. keratin, ki je v laseh, nohtih in koži ter preprečuje oziroma omejuje izhlapevanje vode.
- nekatere so encimi (o njihovi nalogi si preberi na strani o encimih)
- nekatere so hormoni: npr. inzulin
- nekatere so transportne, torej nekaj prenašajo: Hemoglobin je velika molekula v krvi, ki nase veže kisik. Mioglobin pa je tudi velika molekula, ki nase veže kisik. Razlika je le v tem, da je mioglobin hrani kisik v mišicah.
- nekatere so protitelesa, torej varujejo naše telo pred boleznimi
- nekatere so krčljive, nahajajo se v mišicah: npr. aktin in miozin
- nekatere so strupi/toksini, npr. pri kačah
Kljub različnim nalogam in zelo raznoliki zgradbi pa jim nekaj mora biti skupnega, da jih uvrščamo v eno skupino. Ta skupna lastnost je, da so sestavljene iz aminokislin, ki jih poznamo 20 (amino, ker ima amino skupino: NH2, in kislina, ker ima karboksilno skupino -COOH). Aminokisline se med seboj povezujejo (kemijska reakcija je kondenzacija, to pomeni, da nastane neka večja molekula in voda; vez ki nastane, je močna) s peptidno vezjo, ki je C-N.
Toda dve aminokislini povezani s peptidno vezjo še nista beljakovina. Če je med seboj povezanih od 2 do 9 aminokislin, je to oligopeptid. Če je med seboj povezanih več kot 10 aminokislin, je to polipeptid. Če pa je med seboj povezanih vsaj 50 aminokislin, je to beljakovina (je polipeptid).
Na peptide se potem lahko vežejo še druge snovi, npr. ogljikovi hidrati (nastane glikoprotein) in lipidi (nastane lipoprotein).
Beljakovine na splošno delimo v dve skupini: kroglaste (po navadi so topne, npr. encimi) in nitaste (po navadi netopne, npr. aktin, miozin). Seveda pa imajo beljakovine zelo zapleteno zgradbo, ki jo lahko opazujemo na različnih ravneh.
Pri primarni zgradbi nas zanima le, katere aminokisline sestavljajo beljakovino.
Pri sekundarni zgradbi nas zanima, kako je zgubana. Lahko je vijačnica ali pa nagubana ravnina.
Pri terciarni zgradbi gledamo prostorsko ali 3D obliko beljakovine,
Če pa se beljakovine med seboj še povežejo, lahko opazujemo še kvartarno zgradbo.
Od zgradbe beljakovine pa je odvisna njena funkcija.
Če pride do raznih sprememb beljakovine - denaturacije, se spremeni tudi njena funkcija, saj se je spremenila njena zgradba. Denaturacija je lahko povratna = reverzibilna ali pa nepovratna = ireverzibilna.
V človeškem telesu imamo 20 aminokislin in prav vse potrebujemo. Toda naše telo ne mora vseh izdelati sam, zato jih moramo pridobiti s hrano. Sami proizvedemo 12 aminokislin, ki nastanejo v jetrih in jim rečemo neesencialne aminokisline. Ostalih 8 pa moramo zaužiti s hrano, saj jih nujno potrebujemo, in jih imenujemo esencialne aminokisline.
Na peptide se potem lahko vežejo še druge snovi, npr. ogljikovi hidrati (nastane glikoprotein) in lipidi (nastane lipoprotein).
Beljakovine na splošno delimo v dve skupini: kroglaste (po navadi so topne, npr. encimi) in nitaste (po navadi netopne, npr. aktin, miozin). Seveda pa imajo beljakovine zelo zapleteno zgradbo, ki jo lahko opazujemo na različnih ravneh.
Pri primarni zgradbi nas zanima le, katere aminokisline sestavljajo beljakovino.
Pri sekundarni zgradbi nas zanima, kako je zgubana. Lahko je vijačnica ali pa nagubana ravnina.
Pri terciarni zgradbi gledamo prostorsko ali 3D obliko beljakovine,
Če pa se beljakovine med seboj še povežejo, lahko opazujemo še kvartarno zgradbo.
Od zgradbe beljakovine pa je odvisna njena funkcija.
Če pride do raznih sprememb beljakovine - denaturacije, se spremeni tudi njena funkcija, saj se je spremenila njena zgradba. Denaturacija je lahko povratna = reverzibilna ali pa nepovratna = ireverzibilna.
V človeškem telesu imamo 20 aminokislin in prav vse potrebujemo. Toda naše telo ne mora vseh izdelati sam, zato jih moramo pridobiti s hrano. Sami proizvedemo 12 aminokislin, ki nastanejo v jetrih in jim rečemo neesencialne aminokisline. Ostalih 8 pa moramo zaužiti s hrano, saj jih nujno potrebujemo, in jih imenujemo esencialne aminokisline.
Viri slik na začetku strani:
http://roguehealthandfitness.com/wp-content/uploads/2013/12/Muscles.jpg
https://sumofus-production-media.s3.amazonaws.com/a/img/milk_blue_bg.jpg
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/86/Argonne's_Midwest_Center_for_Structural_Genomics_deposits_1,000th_protein_structure.jpg
http://roguehealthandfitness.com/wp-content/uploads/2013/12/Muscles.jpg
https://sumofus-production-media.s3.amazonaws.com/a/img/milk_blue_bg.jpg
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/86/Argonne's_Midwest_Center_for_Structural_Genomics_deposits_1,000th_protein_structure.jpg