Lipidi
Lipidi so organske snovi, ki so lahko živalskega ali rastlinskega izvora. Prepoznamo jih po tem, da so zgrajeni iz glicerola (alkohol s tremi -OH skupinami) in imajo na sebi zaestrene maščobne kisline. Ker je večji del nepolaren, so bolj topni v nepolarnih topilih (npr. alkoholu), ne pa v vodi. V osnovi delimo lipide na tri skupine: enostavni lipidi, sestavljeni lipidi in steroidi.
ENOSTAVNI LIPIDI so lipidi, ki imajo za svojo osnovo glicerol, na katerem so zaestrene tri maščobne kisline. Delimo jih na maščobe in voske.
- Maščobe delimo na masti in olja. Masti so snovi v trdnem agregatnem stanju, ker imajo same nasičene maščobne kisline (to pomeni, da imajo same enojne vezi). Olja pa so snovi v tekočem agregatnem stanju, ker imajo tudi nenasičene maščobne kisline (to pomeni, da imajo tudi kakšno dvojno ali trojno vez). Masti so večinoma živalskega izvora (npr. živalska mast, maslo, margarina), medtem ko so olja večinoma rastlinskega izvora (npr. olivno olje, sončnično olje). Izjemi pri masteh sta npr. kakavovo in kokosovo maslo, pri olju pa je izjema npr. ribje olje.
- Voski so snovi, ki jih lahko povežemo z življenjem čebel. One namreč v satnice odlagajo svoj zarod, cvetni prah, matični mleček in tudi nektar, iz katerega nastane med. Voski se nahajajo tudi na površinah listov rastlin in plodov, da omejujejo izhlapevanje vode (kar je še posebej koristno v sušnih obdobjih, saj je takrat malo vode in je zelo vroče, kar pa povzroči še hitrejše izhlapevanje vode, voski pa to omejijo in zato rastlina/plode ne propade).
SESTAVLJENI LIPIDI so lipdi, ki so sestavljeni iz dveh delov: hidrofobnega (nepolarni del, "se boji vode") in hidrofilnega dela (polarni del, "ima rad vodo"). Delimo jih na fosfolipide in glikolipide.
- Fosfolipidi so gradniki bioloških membran (lipidni dvosloj, ki je tudi osnova za nastanek membran v celicah različnih organizmov). Sestavljeni so iz glicerola, fosfata, dveh maščobnih kislin in še ene polarne molekule. Glicerol, fosfat in polarna molekula predstavljajo hidrofilni del, ki je polarni del. Dve maščobni kislini pa predstavljata hidrofobni del, ki je nepolarni del molekule.
- Glikolipidi so prav tako gradniki bioloških membran in imajo skoraj enako zgradbo kot fosfolipidi, le da je namesto fosfata na glicerol vezan sladkor.
ENOSTAVNI LIPIDI so lipidi, ki imajo za svojo osnovo glicerol, na katerem so zaestrene tri maščobne kisline. Delimo jih na maščobe in voske.
- Maščobe delimo na masti in olja. Masti so snovi v trdnem agregatnem stanju, ker imajo same nasičene maščobne kisline (to pomeni, da imajo same enojne vezi). Olja pa so snovi v tekočem agregatnem stanju, ker imajo tudi nenasičene maščobne kisline (to pomeni, da imajo tudi kakšno dvojno ali trojno vez). Masti so večinoma živalskega izvora (npr. živalska mast, maslo, margarina), medtem ko so olja večinoma rastlinskega izvora (npr. olivno olje, sončnično olje). Izjemi pri masteh sta npr. kakavovo in kokosovo maslo, pri olju pa je izjema npr. ribje olje.
- Voski so snovi, ki jih lahko povežemo z življenjem čebel. One namreč v satnice odlagajo svoj zarod, cvetni prah, matični mleček in tudi nektar, iz katerega nastane med. Voski se nahajajo tudi na površinah listov rastlin in plodov, da omejujejo izhlapevanje vode (kar je še posebej koristno v sušnih obdobjih, saj je takrat malo vode in je zelo vroče, kar pa povzroči še hitrejše izhlapevanje vode, voski pa to omejijo in zato rastlina/plode ne propade).
SESTAVLJENI LIPIDI so lipdi, ki so sestavljeni iz dveh delov: hidrofobnega (nepolarni del, "se boji vode") in hidrofilnega dela (polarni del, "ima rad vodo"). Delimo jih na fosfolipide in glikolipide.
- Fosfolipidi so gradniki bioloških membran (lipidni dvosloj, ki je tudi osnova za nastanek membran v celicah različnih organizmov). Sestavljeni so iz glicerola, fosfata, dveh maščobnih kislin in še ene polarne molekule. Glicerol, fosfat in polarna molekula predstavljajo hidrofilni del, ki je polarni del. Dve maščobni kislini pa predstavljata hidrofobni del, ki je nepolarni del molekule.
- Glikolipidi so prav tako gradniki bioloških membran in imajo skoraj enako zgradbo kot fosfolipidi, le da je namesto fosfata na glicerol vezan sladkor.
STEROIDI so še tretja vrsta lipidov. So ogljikovodiki, povezani v tri šestčlenske in en petčlenski obroč.
Eden najbolj znanih steroidov je holesterol. Holesterol nastaja v jetrih, kar pomeni, da je živalskega izvora. Holesterol je zelo pomemben, saj omogoča nastanek provitamina D, ki se ob UV svetlobi spremeni v vitamin D (ta je pomemben za vsrkavanje kalcija v kri, ta pa je pomemben za trdnost naših kosti). Poleg tega iz holesterola nastanejo spolni hormoni (pri moških testosteron, pri ženskah pa estrogen in progesteron) in omejuje tekočnost membran (da ne nastanejo razpoke).
Poznamo dva tipa holesterola: LDL in HDL. LDL ali "slabi" holesterol, ki se lahko začne kopičiti v krvnih žilah, kar pa lahko pripelje do ateroskleroze (otrdelost arterije), kapi (zelo nevarna je možganska, saj pride potem do pomanjkanja kisika in s tem do okvar), infarkta (= srčna kap)... HDL ali "dobri" holesterol pa omogoča, da se LDL holesterol odstranjuje iz žil in gre v jetra (od tam se iz organizma izloči z žolčem).
Eden najbolj znanih steroidov je holesterol. Holesterol nastaja v jetrih, kar pomeni, da je živalskega izvora. Holesterol je zelo pomemben, saj omogoča nastanek provitamina D, ki se ob UV svetlobi spremeni v vitamin D (ta je pomemben za vsrkavanje kalcija v kri, ta pa je pomemben za trdnost naših kosti). Poleg tega iz holesterola nastanejo spolni hormoni (pri moških testosteron, pri ženskah pa estrogen in progesteron) in omejuje tekočnost membran (da ne nastanejo razpoke).
Poznamo dva tipa holesterola: LDL in HDL. LDL ali "slabi" holesterol, ki se lahko začne kopičiti v krvnih žilah, kar pa lahko pripelje do ateroskleroze (otrdelost arterije), kapi (zelo nevarna je možganska, saj pride potem do pomanjkanja kisika in s tem do okvar), infarkta (= srčna kap)... HDL ali "dobri" holesterol pa omogoča, da se LDL holesterol odstranjuje iz žil in gre v jetra (od tam se iz organizma izloči z žolčem).
Viri slik na začetku strani:
http://juliabaker.com/wp-content/uploads/2014/03/cacao-butter1.jpg
http://oljarna-hrvatin.si/cache/oljarna/12-oljcno_olje_olivno_olje_sl-e1c206356c00ede3.jpg
http://media.salon.com/2013/04/bees.jpg
http://juliabaker.com/wp-content/uploads/2014/03/cacao-butter1.jpg
http://oljarna-hrvatin.si/cache/oljarna/12-oljcno_olje_olivno_olje_sl-e1c206356c00ede3.jpg
http://media.salon.com/2013/04/bees.jpg